e-stična

Spletna stran e-stična vam ponuja informacije o Stični. O življenju in dogajanju v njej,torej o današnji Stični. Pa tudi o njeni dediščini, o Stični v preteklosti. Skratka o vsem, kar je o Stični vredno vedeti. Zelo si želimo tudi vašega sodelovanja. Svoje prispevke, pripombe, želje, pobude nam lahko sporočite na info@e-sticna.si  

30.08.2016

Prijetne počitnice!

V zadnjem letu je e-Stična bolj ali manj počivala. Ne, ni nam zmanjkalo idej in snovi, le kadrovsko smo tako šibki, da nas je nujnejša zadolžitev povsem zaposlila in odtegnila. V septembru se vračamo in e-Stični spet poženemo kri po žilah. Zelo pa si želimo še kakšnega sodelavca in zato vabimo medse vse, ki bi lahko prispevali karkoli zanimivega iz obsega delovanja e-Stične.

Da pa se bralcem vsaj malo oddolžimo za premor, ponujamo v počitniško branje napeto in razburljivo zgodbo iz stiške preteklosti. Lahko bi jo brez pomislekov uvrstili v žanr kriminalke, če ne bi bila resnična. Ja, tudi v Stični so se včasih dogajale burne stvari.



Leta 1753 je v Stični prišlo do vstaje, ki je imela za posledico kar enajst mrtvih in dokaj neuspešen sodni proces. Čeprav je bila takrat Stična povsem kmetijsko območje, to ni bil kmečku punt. Ne, bila je vstaja obiskovalcev sejma zoper tobačne nadzornike in revolt proti vojaškemu nasilju. Lahko bi torej rekli, da je bila to vstaja proti državi. Na sejme so namreč prihajali tudi tihotapci tobaka, ki so mimo državnega nadzora prodajali tobak ceneje kot v redni prodaji. Državi seveda ni bila všeč izguba dobička od davka na tobak, zato so na sejme pošiljali tobačne in finančne  nadzornike. Poslali so jih tudi na sejem v Stično in jim dodelili vojaško spremstvo. Ko so se nadzorniki pojavili na sejmu, so se tihotapci razbežali, nadzorniki pa so zasegli tobak in ga spravili v samostanu. Toda obiskovalci sejma so se postavili v bran tihotapcem, ki so jih znatno ceneje oskrbovali s tobakom, zato so hoteli nadzornikom preprečiti zaseg. Nastalo je splošno prerivanje in ker je bilo po nekaterih zapisih na sejmu več tisoč ljudi, so vmes posegli vojaki ter v zrak sprožili nekaj strelov. S tem dejanjem pa so stvari ušle izpod nadzora, ljudje so navalili, nadzorniki so se v strahu hoteli skriti v samostan, a so jih obiskovalci sejma dosegli, privlekli ven in jih s koli in kamenjem pobili. Sicer pa, preberite celoten sestavek zgodovinarja in arhivarja Petra Ribnikarja, ki je v arhivu pregledal stare sodne spise in drugo dokumentacijo o stiški vstaji ter dognano strnil v zanimivo zgodbo. Povezava na izvorni sestavek: klik


 


Lojze Ljubič prejel Plaketo Civilne zaščite

Častni predsednik PGD Stična in predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič je na Brdu pri Kranju prejel Plaketo Civilne zaščite. Slovesni podelitvi sta prisostvovala tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in poveljnik CZ občine Ivančna Gorica Jože Kozinc. Kot je dejal župan Strnad gasilstvo v naši občini deluje na zelo visoki ravni, kar je v veliki meri prav zasluga gospoda Ljubiča. Naši gasilci so tudi pomemben člen delovanja občinskega štaba za civilno zaščito.
Prejemnikom priznanj so na Brdu čestitali tudi visoki gostje, predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je v slavnostnem nagovoru čestitala nagrajencem in se jim zahvalila za njihov trud, solidarnost in požrtvovalnost. Čestitamo!


V razkrivanje skrivnosti slovenskih človeških ribic vključene tudi stiške

                            Koliko človeških ribic živi v stiškem podzemlju in kako ogrožene so?

Človeška ribica je simbol slovenske narave. Je edinstvena žival, na katero smo lahko ponosni. Kot endemit Dinarskega krasa živi le v peščici držav, v Sloveniji pa je znanih največ njenih nahajališč. Prebiva v večni temi podzemnih kraških voda, zato je njen svet raziskovalcem težko dostopen. Da bi razrešili skrivnosti njenega življenja, so potrebne zahtevne biološke raziskave.

Raziskovalci želijo ugotoviti, koliko različnih prostorsko povezanih skupin ali populacij naseljuje naš kras in kje so razširjene. Zanima jih, v kakšnih gostotah naseljujejo kraške podzemne vode in koliko jih sploh je. Pomembno vprašanje predstavlja tudi, ali so populacije različnih jam med sabo povezane ter kako daleč lahko potujejo posamezne živali.

Največja znana populacija živi v Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu. Populacije na Dolenjskem in Belokranjskem krasu so dosti manjše. V preteklih nekaj desetletjih se je število živali tod močno zmanjšalo. Iz nekaterih jam in izvirov so človeške ribice popolnoma izginile. Predhodne genetske raziskave nakazujejo možnost, da obstaja več vrst človeških ribic. V Sloveniji bi lahko živele najmanj tri, vključno z belokranjskim črnim močerilom.

Zelo poseben in obenem skrivnosten je položaj stiških človeških ribic. Živali iz kraških izvirov v Viru in bližnji okolici so genetsko precej drugačne od drugih dolenjskih, belokranjskih, pa tudi od notranjsko-kraških sorodnikov. Žal je populacija tako maloštevilna in tako težko dostopna, da raziskovalci še niso uspeli dobiti dovolj podatkov za razjasnitev skrivnosti stiških človeških ribic. Prav lahko bi šlo za samostojno vrsto, in s tem eno najredkejših in najbolj ogroženih dvoživk na svetu.

Zaradi vsega tega so oktobra 2014 na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete začeli izvajati triletni raziskovalni projekt, v katerem bodo poskušali razkriti do sedaj nerešljive uganke o številčnem stanju, ogroženosti in medsebojni povezanosti populacij človeških ribic. Delajo v Postojnski in Planinski jami, v nekaterih vodnih jamah in izvirih na Dolenjskem in v Beli krajini ter v podzemeljski reki Reki. Raziskovalne metode so podobne tistim, ki se uporabljajo v sodni medicini. Postopek je za živali neboleč in neškodljiv. Vzamejo jim samo vzorec sluzi s kože, takoj zatem jih izpustijo nazaj v domače podzemeljsko okolje.


Takole je svoj "sistematični" pregled prestala ena od stiških človeških ribic.

Besedilo: prof. dr. Peter Trontelj, Tatjana Kordiš
Fotografija: Matej Blatnik, video: Monika Rokavec






Sprehod po "stiški transverzali"

Stiški upokojenci so se v oktobru odpravili na pohod "Od izvira do vrha". Sprehodili so se po domačem kraju in obiskali nekaj njegovih znamenitosti. Bilo je prijetno in rekreativno druženje. Bil pa je to tudi svojevrsten poklon domačim naravnim in kulturnim vrednotam, saj so naši seniorji tako sporočili mlajšim, da je treba svoj kraj vedno znova odkrivat in spoznavat, ga cenit in predstavljat tudi drugim. Na pohodu se jim je bilo namreč pridružilo tudi nekaj gostov. Škoda le, da so na svoji poti fotografirali samo tisto, kar so videli, sebe pa ne, in zato pohodnikov ne moremo predstavit.
K sreči pa so se že dva dni kasneje po isti poti podale upokojenke Planinskega društva Viharnik, nekaj skupin pa že tudi prej. Si bomo pri predstavitvi poti pomagali še z njihovimi fotografijami. Vredno je namreč predstavit tudi pot, saj se počasi oblikuje v nekakšno "stiško sprehajalno transverzalo", ki vabi še druge obiskovalce:
Foto: Štefan Kranjec in Alenka Hitti



Polona Glavan dobila Kristal Vilenice 2015

Svoje delo je zaključil 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Njegovo zaključno dejanje v kraški jami Vilenica je vedno podelitev velike nagrade Vilenica za vrhunske dosežke na področju književnosti enemu od avtorjev iz Srednje Evrope.  Letos jo je Društvo slovenskih pisateljev podelilo češkemu pisatelju Jáchymu Topolu. A praznični 5. september 2015 se je za udeležence festivala začel na gradu Štanjel s podelitvijo nagrade Kristal Vilenice. Letos sta jo dobili dve pisateljici: Blerina Rogova Gaxha s Kosova in Polona Glavan iz Slovenije - iz Stične. Čestitamo in se veselimo z njo tudi Stičani!

Na festivalu vsako leto izdajo zbornik, na katerem se predstavi določeno število srednjeevropskih avtorjev. Ti avtorji svoja dela na festivalu tudi berejo. Žirija v mednarodni sestavi nagradi najboljše med njimi. Letos so žirijo sestavljali irska pisateljica Orfhlaith Foyle, makedonski pisatelj Dejan Trajkoski in latvijski založnik Janis Oga, predsedoval pa ji je indijski pesnik K. Satčidanandan. Poleg kosovske pisateljice so izbrali Polono Glavan. Prepričala jih je s svojo drznostjo in brezkompromisnostjo pisanja. Menili so, da njeno delo izraža globino človeškega duha, ki z jezikom domišljije presega trenja zgodovine. S tem razkriva moč literature, da postane testament časa.


Nove raziskave na Cvingerju

Geofizikalne meritve na Cvingerju pri Stični izvajata sodelavca Univerze v Bradfordu. Foto Tatjana Kordiš

Spomladi so lastniki parcel na na območju arheološkega najdišča Vir pri Stični dobili iz Centra za preventivno arheologijo obvestila, da bodo letos na tem območju potekale predhodne arheološke raziskave v okviru dejavnosti projekta ENTRANS. Te so v avgustu res stekle. Sodelujoče strokovnjake z ljubljanske univerze smo prosili za pojasnilo o raziskavah. Izčrpnejši sestavek so obljubili, ko bodo imeli prve rezultate obdelave podatkov na mizi. Za začetno potešitev naše radovednosti pa so nam napisali:

Pri projektu ENTRANS (Encounters and Transformations in Iron Age Europe), ki ga vodi Univerza v Bradfordu, sodelujejo še Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete, Univerze v Zagrebu ter številni pridruženi partnerji.
V okviru projekta s pomočjo naravoslovnih znanosti ter sodobnih tehnologij in metod raziskujemo kulturne spremembe v starejši železni dobi v Evropi. Težišče projekta je prepoznavanje kulturnih stikov med sredozemskimi in srednjeevropskimi kulturnimi skupinami, ki pa jih raziskujemo predvsem na ožjih oziroma regionalnih nivojih. Osrednji prostor raziskave predstavlja vzhodnoalpska regija, ki vključuje severno Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. 
Osredotočamo se na tri glavne elemente: človeka in njegov odnos do smrti oziroma pokopavanja, situlsko umetnost, enega najvišjih umetniških dosežkov svojega časa na širšem prostoru, in na kulturno krajino oziroma prostor, ki ga je s svojimi dejavnostmi spreminjal človek.

Obe napravi za geofizikalne meritve sta sodelavca Univerze v Bradfordu prevažala na vozičku. Foto Tatjana Kordiš

Avgusta so potekale na Cvingerju pri Stični geofizikalne meritve. Pri geofizikalnih raziskavah prazgodovinskih najdišč se praviloma najbolje obnese magnetna metoda. Na Cvingerju smo naenkrat izvajali dve metodi, in sicer magnetno ter nizkofrekvenčno elektromagnetno metodo. Obe napravi sta bili nameščeni na vozičku, ki omogoča lažji prenos in hitrejše, enakomernejše meritve. Pri magnetni metodi meritve potekajo tako, da z baznim magnetometrom spremljamo spremembe v Zemljinem magnetnem polju na izbrani točki, kjer v bližini ni virov močnejšega magnetnega polja. S tem dobimo magnetne anomalije. Sledi izdelava natančnih magnetnih modelov arheoloških objektov in geoloških teles pod površino. Posebnost nizkofrekvenčne elektromagnetne metode je istočasno odčitavanje električne prevodnosti in fizikalne količine, ki je sorodna magnetni susceptibilnosti, na treh globinskih intervalih do največje globine približno 1,5 m.Več o rezultatih pa lahko preberete na spletni strani projekta http://entrans-arch.com/index.php

doc. dr. Matija Črešnar, asist. Manca Vinazza


Zaključek del pri kanalizaciji

V sredo 3. junija 2015 so na Viru pri Stični slovesno obeležili zaključek del pri napeljavi kanalizacije Stična - Vir - Griže.  Slovesnost je bila sicer nekaj mesecev po dejanskem zaključku del, a to zbranih ni motilo. Odgovorni možje, ki so bili vsak po svoje vpleteni v ta projekt, so en za drugim spregovorili nekaj besed za popotnico novi pridobitvi. Zbrani domačini so izvedeli, da s to pridobitvijo postaja Vir najbolje komunalno urejen del občine. Vzporedno s kanalizacijo so namreč obnovili tudi vodovodne cevi in položili kable za širokopasovni internetni signal. Po zasutju so obnovili tudi vse asfaltne prevleke prekopanih cest in uredili avtobusno postajališče, ki je odslej opremljeno s hiško za udobnejše čakanje avtobusov. K prijetnemu razpoloženju ob slovesnosti je prispevalo sončno vreme in številne dobrote, ob katerih se je slovesnost prevesila v sosedsko druženje.

Spregovoril je tudi predsednik krajevne skupnosti gospod Borut Finec

Mladi krajan preizkuša klop v novi hiški avtobusnega postajališča


Obletnica bombardiranja samostana      

V letošnjem letu 2015 se bo zvrstilo precej 70. obletnic dogodkov iz zadnjih mesecev 2. svetovne vojne in po njenem koncu. V Stični se spominjamo tudi obletnice bombardiranja samostana. Zaveznišla letala so samostan bombardirala dvakrat:  28. februarja in 1. marca. 28 marca so priletela nad Stično po tem, ko so prej bombardirala že Šentvid. Poškodovala so predvsem vzhodni trakt kot kaže fotografija. Pri tem je bil hudo ranjen brat Tarzicij Rabuda, ki je kasneje ranam podlegel. 1. marca je bil poškodvan predvsem cerkveni zvonik, pa tudi nekaj okoliških poslopij.

Nekateri starejši ljudje se bombardiranja še spominjajo. Tako ve povedati naša občanka, da so otroci gledali letala nad Škrjančami. Letela so proti Šentvidu in nato nad Stično. Druga pa se spominja, da je bilo to zgodaj spomladi, ko so odprli zasipnico na njivi. Otroci so obtrgovali in čistili repo, ki je pozimi nagnila, stara sta jo nosila v gnojni koš. Potem sta prileteli dve letali in šli nad Stično. Starši so rekli otrokom, da morajo stati pri miru, ko gredo letala nad njimi. Kaj več si pa otrok, ki mu je bilo tedaj enajst let, težko zapomni.


Ob kulturnem prazniku je RTV z nagradami in priznanji izkazala pozornost in izrazila hvaležnost svojim najboljšim ustvarjalcem. Letos je med njimi tudi iz naših logov bilka. Priznanje za življenjsko delo je dobila dolgoletna ustvarjalka informativnega programa Televizije Slovenija Nada Lavrič. V obrazložitvi priznanja smo izvedeli, da je bila prodorna in zahtevna urednica Odmevov, s čutom za zgodbe, ki zahtevajo veliko poguma in ustvarjalnosti. Ob tem je vzgojila številne novinarje in voditelje naše televizije. Slavljenki čestitamo tudi iz njenega domačega kraja, iz  Stične, kjer smo seveda ponosni na uspešno rojakinjo.

http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/rtv-nagradil-najboljse-in-najbolj-inovativne-sodelavce/357544

 


12. januarja 2015 je v svojem 95. letu starosti umrl arheolog akademik Stane Gabrovec. Čeprav je bil po rodu Kamničan, je bil po svojem delu tudi Stičan. Med leti 1960 in 1974  je v režiji Narodnega muzeja Slovenije vodil velika izkopavanja železnodobne naselbine na Cvingerju nad Virom in gomil pod naselbino. Šele ta prva sistematična izkopavanja so razkrila pravi pomen tega velikega najdišča. Ker nestrokovnjaki težko verodostojno napišemo karkoli gospodu Gabrovcu v spomin, naj spregovori kar sam s svojim sestavkom Trideset let arheološkega dela v Stični, ki ga je prav nam domačinom leta 1975 napisal v Zbornik občine Grosuplje.

Klikni za ogled sestavka


Prazgodovinski dan v Stični

4. oktober 2014 od 14. do 18. ure.
 
Ob muzejski hiši na Cvingerju (zemljevid)

Program:
13.30 sprejem obiskovalcev na samostanskem parkirišču in skupen odhod na Cvinger (1,4km)

14.00 enourni voden sprehod po nekdanjem obzidju Cvingerja (pribl. 2km)
15.00 delavnice 

18.00 zaključek delavnic

Prazgodovinski dan obuja spomin na skrivnostno ljudstvo, ki je pred skoraj tremi tisočletji zgradilo stiški Cvinger. Danes je tu eno pomembnejših arheoloških najdišč železne dobe v Evropi. Na skoraj enournem sprehodu po nekdanjem obzidju naselja vam bo vodič odprl vrata v preteklost. Na delavnicah se bomo srečali z naravnimi elementi, ki so tedanjim prebivalcem pomenili temelj življenja. Poiskali bomo odgovore na vprašanja, ki se samodejno porodijo obiskovalcem Cvingerja: Kdo so bili ti ljudje, kaj in kako so jedli, se oblačili, gradili, s čim so si krajšali čas?...

Več informacij: http://www.tdsticna.si/prazgodovinski-dan.html


Lojze Ljubič prejel plaketo za naj prostovoljca leta 2012

Državni svet Republike Slovenije in Zveza društvenih organizacij Slovenije že enajsto leto podeljujeta plakete na področju humanosti, medčloveških odnosov in pripravljenosti nuditi pomoč pomoči potrebnim. Na predlog Gasilske zveze Slovenije je v torek, 4. decembra plaketo za najzaslužnejšega prostovoljca v letu 2012 prejel predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica, gospod Lojze Ljubič. Prostovoljno delo opravlja že 62. leto.

Lojze Ljubič je postal član gasilske organizacije leta 1950. Že kot mladinec se je aktivno vključeval v delo društva in zaradi njegovih sposobnosti je kmalu začel prevzemati vodstvene funkcije tako na nivoju društva kot na nivoju gasilske zveze, sodeloval je tudi v najvišjih organih Gasilske zveze Slovenije. Njegova prizadevanja za razvoj zaščite in reševanja, predvsem pa gasilstva, so obrodile sadove, saj je tudi po njegovi zaslugi organizacija doživela napredek tako na strokovnem kot tudi tehničnem področju. Veliko skrb je namenjal usposabljanju in izobraževanju predvsem mladih kadrov in pri tem poskrbel za bodoče članstvo v tej humanitarni organizaciji. Poleg njegove skrbi za kadre in tehniko je poskrbel, da so nekdaj skromni gasilski domovi na območju njegove občine obnovljeni, veliko pa jih je bilo tudi na novo zgrajenih. Njegovo gasilsko udejstvovanje je preseglo meje naše države, za dobre medsebojne odnose in izmenjavo strokovnih izkušenj skrbi še danes. Skratka, Lojze Ljubič je zaslužen član Gasilske zveze Slovenije in še vedno aktivno prispeva k napredku omenjene organizacije.
Čestitamo!!

Izsek iz podelitve je bil tudi na RTV Slovenija, 4. 12. 2012 ob 17.00. Ogledate si ga lahko TUKAJ, od 8.24 minute dalje.

 Več utrinkov na spletni strani Državnega sveta RS.



Rastoča knjiga Stična

Vljudno vabljeni na odprtje stalne razstave »Rastoča knjiga Stična«. Z razstavo želimo na enem mestu prikazati bogastvo duhovnega snovanja tega lepega in znanega kraja na   Dolenjskem s knjigami, ki so jih napisali velikani kulture, umetnosti, gospodarstva in znanosti iz Stične in ki so pustili globoko sled v slovenski zgodovini.
Avtorji  so  rojeni v Stični ali pa so v njej delovali ali o njej pisali oziroma pišejo še danes.
Stična naj bi si s svojo »Rastočo knjigo« povečala svojo samozavest, istovetnost in tudi razpoznavnost. Istočasno pa naj motivira svoje prebivalce, da postanejo odgovorni nosilci bogate kulturne, znanstvene, gospodarske in umetniške dediščine tudi vnaprej.


Otvoritev razstave: 20. september 2012 ob 18.00 uri
v prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem
Vljudno vabljeni!


Stična, 30.8.2012

Spoštovani Stičani!

Vljudno vas vabim k nastajanju stalne razstave »Rastoča knjiga Stična«, ki jo pripravljamo v Muzeju krščanstva na Slovenskem. V vitrini bomo zbirali knjižna dela vas, ki
živite v Stični in drugih literarnih ustvarjalcev in raziskovalcev, ki so objavili dela, povezana s Stično. Zaradi omejitve prostora v vitrini, se nam lahko pridružite z največ dvema knjigama. Če želite, da bi bila vaša knjiga v vitrini predstavljena še pred otvoritvijo, ki bo 20.9.2012, vas prosim, da nas nanjo opozorite ali pa nam jo podarite do 6.9.2012. Možnost dodajanja knjig bo tudi kasneje, saj gre za stalno razstavo »Rastoča knjiga Stična«, ki bo rasla tudi v prihodnje.

V Sloveniji imamo veliko krajev, ki veliko pomenijo v znanstvenem in kulturnem smislu. Eden takih krajev je za gotovo tudi Stična. S svojim cistercijanskim samostanom in stiškimi rokopisi, državnim Muzejem krščanstva na Slovenskem in dragotinami v njem, razstavami, zeliščnimi inovacijami in drugimi dosežki s področja kulture v različnih društvih, je postala znana po vsej Sloveniji in tudi širše.

Kot je zapisal dr. Janez Gabrijelčič idejni vodja Rastoče knjige, ima stalna razstava »Rastoča knjiga Stična« naslednje glavne namene in cilje:

a.      Na enem mestu prikazati bogastvo duhovnega snovanja tega lepega in znanega kraja na Dolenjskem s knjigami, ki so jih napisali velikani kulture, umetnosti, gospodarstva in znanosti iz Stične in ki so pustili globoko sled v slovenski zgodovini. Avtorji so Stičani ali pa krajani, ki so oz. v njej delujejo ali so oz. še o njej pišejo.
b.      Stična bo z »Rastočo knjigo« pridobila dodatno zanimivo točko, ki se bo razvijala tudi v prihodnje. Stična z okolico, ki je polna izjemnih naravnih in kulturnih lepot, naj bi še naprej rasla kot mesto znanja, kulture in umetnosti in ne nazadnje tudi uspešnega gospodarstva.
c.      Stična naj bi si s svojo »Rastočo knjigo« povečala svojo samozavest, istovetnost in tudi razpoznavnost. Istočasno pa naj motivira svoje prebivalce, da postanejo odgovorni nosilci bogate kulturne, znanstvene, gospodarske in umetniške dediščine tudi vnaprej.
d.      »Rastoča knjiga Stična« naj bi bilo mesto navdiha in ustvarjalnosti. Zlasti mladi naj bi se ob svojih pomembnih prednikih navduševali in iskali moč in energijo za svojo nadaljnjo strokovno ter življenjsko pot.
e.       »Rastoča knjiga Stična« naj bi bilo odgovorno dejanje sedanje generacije prebivalcev Stične, ki jim ni vseeno, kaj se bo s Stično dogajalo v prihodnje.
f.      Je svojevrstna vizija in tudi akcija, ki naj bi našim zanamcem kazala pot. Je razpoznavno znamenje, ki odpira orientacijo za uspešno prihodnost.
g.      »Rastoča knjiga Stična« je dobronamerna iniciativa, ki naj na poseben način poveže prebivalce Stične, ne glede na razlike med njimi. Prebudi naj radost ob nastajanju nečesa novega, dobrega, potrebnega, koristnega.
h.      Je pot, ki dolgoročno gledano vodi k odličnosti in mojstrstvu, k vzpodbujajočim odnosom in sožitju različnosti.

»Rastoča knjiga« je izvirni slovenski projekt, ki ima globoke korenine na Dolenjskem in tudi veliko sporočilno vrednost za prihodnost. »Rastoča knjiga Stična« se bo jeseni pridružila naslednjim Rastočim knjigam po Sloveniji: »Rastoči knjigi Slovenije«, ki začasno domuje v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se pa seli tudi po Sloveniji in inozemstvu. V njej so zbrane ključne knjige pomembnih Slovencev, »Rastoči knjigi naših izseljencev«, ki domuje v preddverju Slovenske matice na Cankarjevi 1, v Ljubljani. V njej so zbrane ključne knjige in avtorji, ki so delovali in še delujejo v inozemstvu in «Rastočim knjigam«, ki se nahajajo v Trebnjem, v Šentrupertu, Velikem Gabru in Brusnicah.

»Rastočo knjigo Stična« bomo slovesno odprli 20. septembra 2012 ob 18. uri.
V upanju, da bo »Rastoča knjiga Stična« rasla tudi ob vašem sodelovanju, vas prav lepo pozdravljam.

mag. Nataša Polajnar Frelih,
direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem







Uporabnikov online: 1







Hvala za obisk!